Osciloskop je v bistvu sestavljen iz dveh enot, enote za pridobivanje podatkov in enote za prikazovanje. Prva ima v spodnjem delu osciloskopa 4 predele za vtične enote oziroma module, dva za vertikalni sistem in dva za horizontalnega.

Enota za prikazovanje podatkov pa ima katodno cev z veliko ostrino sledi in visoko hitrostjo pisanja. Vgravirana mreža obsega 8 cm krat 10 cm. Razen tega v določenih sinhroniziranih trenutkih sistem izključi signale vertikalnih in horizontalnih modulov in vključi vezje za prikazovanje alfanumeričnih znakov z informacijami o modulih, kolikšni so odklonski koeficienti, itn. Na čelni plošči osciloskopa je tudi priključek za kalibrirano napetost od 4 mV, 40 mV..., do 40 V in tokovna zanka s kalibriranim tokom 40 mA. Prav tako s tipkami lahko izberemo, katera merjena napetost na vhodih vertikalnih modulov naj odklanja elektronski snop katodne cevi.

Razstavljeni osciloskop ima dva vertikalna modula: 7A12 in 7A16. Modul 7A12 je dvokanalni, ima pasovno širino 105 MHz, odklonski koeficient v korakih 1-2-5 od 5 mV/cm do 5 V/cm. Vhodna impedanca je 1 MΩ paralelno 24 pF, največja vhodna napetost 350 V in enosmerni zamik ±500 cm. Vhodni napetosti lahko prikazuje posamezno, izmenično ALT (najprej eno v celoti, nato drugo), ali odsekovno CHOP.

Modul 7A16 je enokanalni, ima pasovno širino 75 MHz, največjo vhodno napetost 500 V, vhodno impedanco 1 MΩ paralelno 15 pF. Sliko na zaslonu lahko obrnemo. Modul lahko vtaknemo v kateregakoli od štirih predelov. Oba modula imata enosmerni DC in izmenični AC vhod.

Horizontalna modula sta časovni bazi 7B71 in 7B70. Modul 7B71 ima odklonski koeficient od 0,02 µs/cm do 5 s/cm, različne vire in načine proženja in možnost nastavitve zakasnjenega proženja časovne baze 7B70. Le ta ima odklonske koeficiente enake kot 7B71. Tudi proženje je enako. Vhod za proženje pa lahko izkoristimo za priključitev merjene napetosti, ki odklanja snop elektronov v horizontalni smeri in omogočimo x-y delovanje osciloskopa.

Osciloskop, ki omogoča opazovanje medsebojne odvisnosti dveh signalov na zaslonu katodne cevi, je izumil Karl Ferdinand Braun leta 1897. Elektronski snop nastane v elektronskem topu, ki ga sestavljajo grelec, katoda in anoda in na fluorescenčnem zaslonu izzove svetle pike. Pri tem instrumentu so vsa vezja že realizirana z integriranimi polprevodniškimi elementi. Pri razvoju vertikalnega modula 7A12 je imel odločilno vlogo naš rojak Peter Starič (1924–2020).