Leta 1999 smo ob osemdesetletnici Univerze v Ljubljani na Fakulteti za elektrotehniko postavili razstavo elektrotehniških naprav, ki pričajo o zgodovinskem razvoju naše fakultete. Delo je potekalo v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije (TMS) v Bistri. Zbirka je shranjena v več velikih omarah, v katerih je preko 200 eksponatov, ki so jih izbrali člani posameznih kateder. Med njimi so analogni računalniki, električni stimulatorji, merilni instrumenti, elektronske in telekomunikacijske naprave, električni generatorji ter knjige in celo šah profesorja Milana Vidmarja.
Leta 2022 smo se podpisani odločili, da z delom na muzeju nadaljujemo. Naš cilj je bil pripraviti virtualni muzej Fakultete za elektrotehniko, to je posebno spletno stran, ki na čim bolj mikaven in pregleden način popelje virtualnega obiskovalca skozi vse eksponate muzeja.
Prvi korak do takšnega muzeja predstavlja popis vseh eksponatov. Ta popis je bilo potrebno pripraviti po zahtevah muzealcev. Popis obsega ime in fotografijo eksponata, oznake na napravi, dimenzije in predvsem opis in zgodovino posamezne naprave.
Muzeji se morajo truditi, da privabijo obiskovalce. Naš muzej je edinstven, saj nam obiskovalcev ni potrebno posebej vabiti. Naši študentje so si že doslej z zanimanjem ogledovali naprave v vitrinah. Odslej pa se bodo v virtualnem muzeju lahko seznanili z opisom posamezne naprave, kdo in kdaj jo je zgradil, kje se je uporabljala. Preko virtualnega muzeja pa bomo z eksponati muzeja seznanili tudi širšo javnost.
Tadej Bajd, Žiga Rojec, Franc Smole, Borut Zupančič
Za strokovno pomoč pri popisu elektrotehniških naprav se zahvaljujemo sodelavcema Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri dr. Orestu Jarhu in bivši direktorici dr. Barbari Juršič. Za prijazno sodelovanje se zahvaljujemo prejšnjemu dekanu Gregorju Dolinarju in zdajšnjemu dekanu Marku Topiču ter predstojnikom kateder. Obsežnega dela ne bi mogli opraviti brez pomoči kolegov. Pri opisu posameznih naprav so nam pomagali Franc Bergelj, Matjaž Vidmar, Boštjan Batagelj, Rihard Karba, Stanislav Reberšek, Marko Jankovec, Drago Kostevc, Janez Trontelj, Karel Flisar, Grega Bizjak, Samo Gašperič, Damijan Miljavec, Ferdo Gubina in Franc Jakl.
Prikazan je del zapuščine profesorja Franceta Bremšaka, ki je razvil in izdelal analogni računalnik in številne elektronske inštrumente.
Električni stimulatorji za ohromele okončine so bili razviti v slovenskih raziskovalnih ustanovah. Proizvajale so jih slovenske tovarne.
Razstavljena sta enosmerni in sinhronski trifazni generator ter knjižna zapuščina mednarodno priznanega strokovnjaka za transformatorje in šahista profesorja Milana Vidmarja.
Eksponate lahko razdelimo v tri skupine: naprave za zaščito, daljnovodi in kabli. Prikazani so tudi prerezi zemeljskih in podvodnih kablov.
Predstavljene so vakuumske elektronke, učni kompleti za programiranje mikrokrmilnikov, prve sončne celice, radijski sprejemniki, integrirana vezja in naprave.
Predstavljene so namenske elektronke, raznovrstne antene, laserji, kabli, radarji, gradniki telefonskih central, telefoni, telegrafi, prva radijska sprejemnika.
Predstavljeni so merilni instrumenti električnih veličin, toka, napetosti, upornosti, frekvence in moči. Za eksponate je značilna visoka starost okrog sto let.
Muzej do 1919 vključuje eksponate s področja elektromagnetizma, razvoja generatorjev in motorjev, merilnih sistemov in začetke telekomunikacij.
Med 1920 in 1945 so razvili elektronske cevi, radio, postavili prve radijske oddajnike, prva električna omrežja in elektroenergetske sisteme.
Med 1946 in 1990 so razvili tranzistorje, integrirane čipe, analogne in digitalne računalnike, telekomunikacije in napredne elektroenergetske in biomedicinske tehniške sisteme.
Po 1991 se je uveljavil internet, razvili so pametne telefone, obnovljive vire energije, napredne mikroprocesorje, 5G omrežja in umetno inteligenco.
