1930–1950
galvanometer
industrijska
ZDA
bakelit
10,5 cm × 12 cm × 11 cm
1
0,47 kg
Galvanometer je zasnovan na instrumentu s trajnim magnetom in tračno vpeto vrtljivo tuljavico. Uporablja se za merjenje napetosti in merjenje toka, zato ima tem namenom prilagojeni skali. Kot voltmeter ima osnovno območje ±100 mV, razširjeno s pomočjo predupora pa ±5 V. Napetost v prvem primeru odčitavamo na skali z oznako –100...0...+100, v drugem pa na skali z oznako –5...0...+5. Kot ampermeter ima merilno območje ±500 µA, za odčitavanje pa uporabljamo že omenjeno skalo –5...0...+5. Posamezna merilna območja izbiramo s pomočjo dveh tipk, ki sta vgrajeni na zgornjem delu ohišja instrumenta. Katero moramo pritisniti, je prikazano v tabeli na številčnici instrumenta.
Povezavo med električnim tokom, magnetnim poljem in silami je prvi zabeležil Danec Hans Christian Oersted leta 1820, ko je opazil, da se igla kompasa odmakne od smeri proti severu, če jo postavimo poleg žice, po kateri teče tok. Izpopolnjena izvedba je ampermeter z vrtljivo tuljavico, skozi katero teče tok in se v magnetnem polju trajnega magneta zavrti (D′Arsonvalov galvanometer). Sodobna različica, ki jo je razvil Edward Weston, uporablja dve spiralni vzmeti, ki vračata kazalec v prvoten položaj.