1915–1925
merilnik napak
industrijska
Anglija
leseno ohišje, bakelit
42 cm × 35 cm × 17,5 cm
1
10,9 kg
Merilna naprava omogoča določanje mesta okvare na kablu, pravzaprav ugotovitev, kje se je poškodovala izolacija vodnika, da je nastal zemeljski stik. V principu gre za Wheatstonov mostič z drsno uporovno žico. Upornost žice od enega kraja do drsnika je upornost ene veje mostiča, upornost žice od drsnika do drugega kraja pa upornost druge veje mostiča. Tretja veja je upornost poškodovanega vodnika od merilnega mesta do mesta okvare, četrta pa upornost od mesta okvare do konca poškodovanega vodnika. Za popolno mostično vezje, potrebujemo še pomožni vodnik, ki ga povežemo z nasprotnim koncem poškodovanega vodnika. Napajanje mostiča je baterijsko (en pol je ozemljen), galvanometer pa je že vgrajen v napravo. S čepoma lahko vključimo na vsako stran uporovne žice dodatna upora in tako omogočimo določanje napake praktično po vsej dolžini preiskovanega kabla. Opisana naprava nam omogoča elegantno rešitev odkritja mesta okvare, namesto mučnega in dolgotrajnega razkopavanja.
Merilna naprava temelji na Wheatstonovem mostiču, ki ga je leta 1833 izumil Samuel Hunter Christie (1784–1865), izboljšal in populariziral pa ga je sir Charles Wheatstone (1802–1875) leta 1843. Je eno temeljnih vezij v elektrotehniki, ki omogoča zelo točna merjenja upornosti. Za merjenje zelo nizkih upornosti je bil iz njega razvit Kelvinov mostič. Leta 1865 je koncept na področje izmeničnega toka razširil James Clerk Maxwell ( za merjenje induktivnosti, kapacitivnosti in impedance). Če druge veličine kot so npr. sila, tlak, temperatura itn. pretvorimo v naštete električne veličine, univerzalnost mostiča izjemno naraste.