1918–1936
voltmeter
industrijska
Nemčija
leseno ohišje
18 × 17,5 cm × 7 cm
1
1,36 kg
Voltmeter meri enosmerno napetost in efektivno vrednost izmenične napetosti in je zasnovan na elektrodinamičnem instrumentu. Sestavljata ga nepremična in vrtljiva tuljavica vezani zaporedno, skozi kateri teče tok, ki je odvisen od merjene napetosti. Dve spiralni vzmeti proizvajata mehanski protimoment in hkrati dovajata tok skozi vrtljivo tuljavico, dušenje pa je elektromagnetno. Električni vrtilni moment nastane zaradi sile magnetnega polja nepremične tuljave na vrtljivo tuljavico. Velikost navora je odvisna od tega, kolikšna je sprememba energije magnetnega polja, ki je odvisna od medsebojne induktivnosti in produkta tokov skozi tuljavici. Pri merjenju izmenične napetosti ima produkt že dvojno frekvenco, ki ji elektromehanski instrument ne more slediti, zato sledi povprečni vrednosti, torej povprečni vrednosti kvadrata napetosti. To pa je kvadrat njene efektivne vrednosti.
Merilni doseg voltmetra je 130 V, upornosti voltmetra pa 2080 Ω, razred točnosti je r = 1. Skala ni linearna. Naravnavanje ničlišča je z vijakom, lega pa ležeča.
Že francoski fizik in matematik André-Marie Ampère (1775–1836) je pokazal, da med dvema bližnjima vodnikoma, po katerih teče električni tok, deluje magnetna sila in da se tuljava, po kateri teče električni tok, obnaša podobno kot paličast magnet. Izpopolnjena izvedba je instrument z vrtljivo tuljavico, skozi katero teče tok in se v magnetnem polju, ki ga ustvarja mirujoča tuljava, zavrti. Tokova obeh tuljavic sta lahko enosmerna ali pa izmenična.