Merilni sistem regulatorja temperature je instrument z vrtljivo tuljavico in trajnim magnetom, odklon kazalca oziroma vrednost temperature pa je moč opazovati na dvojni skali. Ena je prilagojena za uporabo termočlenov PtRh-Pt, kjer ima instrument končni odklon pri 1700 °C. Druga pa je prilagojena za uporabo termočlenov NiCr-Ni, ko ima instrument končni odklon pri 1200 °C. Za regulacijo temperature ima naprava vgrajen poseben mehanizem – padajoče streme, ki v določenih intervalih pritisne za omejen čas kazalec instrumenta. Če kazalec pride v območje nastavljene želene vrednosti temperature, se dvigne poseben nosilec, nanj trdno pritrjeno živosrebrno stikalo se nagne in tokokrog se s tem zapre (ali odpre). Na nosilno roko je priključen indikator nastavljene vrednosti, da lahko kontakt nastavimo na določeno vrednost na skali.

Razstavljeni regulator ima poleg opisanega nosilca v njegovi soseščini še dva, ki poskrbita za zmanjšanje (povečanje) gretja, ko se temperatura peči približa nastavljeni vrednosti. Zaradi shranjene toplote v jedru grelnika in stenah peči bi namreč ta še naprej segrevala vsebino peči nad nastavljeno temperaturo, tako pa s pravočasnim zmanjšanjem moči gretja preprečimo to pregrevanje. Pri ohlajanju poteka obraten proces.

Izumitelj prvega termostata je nizozemski izumitelj Cornelis Jacobszoon Drebbel (1572–1633), ki je okrog 1620 zasnoval inkubator za umetno valjenje jajc, pri katerem je za avtomatsko ohranjanje ustrezne temperature v pečici skrbel termostat z alkoholom in živim srebrom. Drog, ki ga je dvigovalo živo srebro, je odpiral loputo za spreminjanje moči ogrevanja. Bil je celo opremljen z navoji, tako da se je dalo nastavljati različne želene vrednosti temperature. To je bil temeljni primer naprave s krmiljenjem s povratno informacijo in samodejnim nadzorom.