1945–1970
ampermeter
industrijska
Italija
leseno ohišje
1
1,53 kg
Ampermeter meri efektivno vrednost toka in je zasnovan na instrumentu z vrtljivim železom, ki ga sestavljata tuljava, skozi katero teče merjeni tok, in pomično železo. Spiralna vzmet proizvaja mehanski protimoment, dušenje pa je zračno.
Električni vrtilni moment nastane zaradi sile magnetnega polja na pomično železo, ki ga praviloma sestavljata dva krožno zavita lističa iz mehkomagnetnega materiala. Velikost navora je odvisna od tega, kolikšna je sprememba energije magnetnega polja, ki je odvisna od induktivnosti in kvadrata toka. Že pri tehničnih frekvencah (50 Hz) ima zato navor frekvenco 100 Hz. Tako hitrim spremembam pa elektromehanski instrument ne more slediti, sledi pa povprečni vrednosti navora, torej povprečni vrednosti kvadrata toka. To pa je kvadrat njegove efektivne vrednosti.
Merilni doseg je 5 A. Skala je nad 1/5 linearna, konstanta znaša 0,05 A/delec, razred točnosti pa r = 1,5. Naravnavanje ničlišča je z vijakom, lega ležeča, preskusna napetost 2 kV.
Instrument na mehko železo uporablja košček železa, ki se premakne, ko nanj deluje magnetno polje tuljave. Le tega povzroča tok, ki teče skozi tuljavo. Izumil ga je avstrijski inženir Friedrich Drexler leta 1884. Odziva se tako na enosmerni tok, kot na izmeničnega. Izpopolnjena izvedba je sestavljena iz dveh železnih lističev, mirujočega in vrtljivega, ki se v magnetnem polju tuljave namagnetita in medsebojno odbijata.