1920–1940
merilnik izolacije
industrijska
Nemčija
leseno ohišje
1
4,13 kg
Merjenje upornosti izolacije se izvaja z enosmerno napetostjo pri različnih vrednostih napetosti, od katere je upornost tudi močno odvisna. Odvisna pa je tudi od temperature, vlage, prahu itn. Ker se merilnik pretežno uporablja na terenu, ima ta merilnik vgrajen ročni generator – induktor, ki proizvaja napetost 220 V. Ker je upornost merjena posredno preko merjenja toka (R = U/I), je zelo pomembno, da je napetost na referenčni vrednosti, zato jo pred meritvijo upornosti nastavimo s pomočjo voltmetra (isti merilni sistem) na želeno vrednost. Le to dosežemo z ročico induktorja pri ca. 3 vrtljajih na sekundo. S posebno tipko lahko kadar koli spremenimo ohmmeter v voltmeter, da se prepričamo o vrednosti napetosti. Za tovrstne merilnike praviloma ni podan razred točnosti, ker napetost ni stalna, pa tudi sama izolacijska upornost je zaradi navedenih razlogov nestalna.
Merilnik spada v družino naprav, ki so bile razvite za testiranje lastnosti kablov, vodov, strelovodov in drugih naprav, zlasti na področju telefonije in telegrafije konec 19. stoletja. Sem spadajo preskuševalniki izolacije, ozemljitve, mesta okvar itn.