Radiodifuzni detektorski sprejemnik ali kristalni detektor temelji na odkritju asimetrične prevodnosti kristalov. Sestavljen je bil iz koščka kristalnega polprevodniškega minerala, kot je galenit (svinčev sulfid), čigar površine se je dotikala fina vzmetna kovinska žica (t. i. mačkin brk), nameščena na nastavljivi ročici, s katero je uporabnik lahko premikal žico po kristalu toliko časa, da je naletel na prevodno mesto. Nastali polprevodniški spoj je deloval kot Schottkyjeva dioda, ki prevaja v samo eni smeri. Na kristalih so bila ustrezno prevodna le določena mesta, pri čemer so ta lahko prekinile že najmanjše vibracije. Tako je bilo potrebno pred vsako uporabo poiskati ustrezno prevodno točko, pri čemer je operater povlekel mačkin brk čez kristal, dokler radio ni začel delovati. Kristalni radio je uporabljal neojačeno moč radijskih valov, zato ga je bilo treba poslušati s slušalkami. Potreboval je dolgo žično zunanjo anteno, njegova občutljivost je bila odvisna od dolžine antene (običajno 20–30 m). Čeprav je bil izumljen v času brezžične telegrafije, je lahko sprejemal tudi AM signale in je služil kot most do novega obdobja brezžičnih povezav. Za uglasitev na želeno frekvenco detektor vsebuje nihajni krog, ki se ga uglasuje z vrtilnim kondenzatorjem.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Radio

Kristalni radio sta leta 1904 izumila Harrison H. C. Dunwoody in Greenleaf Whittier Pickard. V prvih dveh desetletjih 20. stoletja, ko so radijske postaje začele oddajati zvok (novice in glasbo), je poslušanje radia postalo priljubljen hobi, kristal pa je bil najpreprostejši in najcenejši detektor. Na milijone ljudi, ki so kupili ali sami izdelali te poceni zanesljive sprejemnike, so ustvarili množico poslušalcev za prve radijske oddaje, ki so se začele okoli leta 1920. Do poznih 1920-ih je bil kristalni sprejemnik nadomeščen z vakuumskimi cevnimi sprejemniki. Klub temu so ga še naprej uporabljali mladi in revni do 2. svetovne vojne.
Eksponat je nastal okoli leta 1920. Verjetno ga je izdelal obrtnik. Na UL FE ga je prinesel prof. Matjaž Vidmar.