1970–1975
mikrovalovna antena
unikat
Jugoslavija, Slovenija
Joško Budin
aluminij, medenina
26 cm × 26 cm × 25,5 cm
1
2,23 kg
Anteno sestavljajo štirje dipoli, ki so enakomerno krožno razporejeni, pri čemer je vsak dipol nagnjen za 30° od vodoravnice in dva stožca, ki sta namenjena oblikovanju snopov. Antena je zasnovana za oddajanje in sprejemanje krožno polariziranih signalov s krožnim sevanjem za mikrovalovno področje S (2–4 GHz). Znana je kot antena Lindenblad po izumitelju Nilsu Lindenbladu.
Antena se uporablja zlasti v satelitskih komunikacijskih sistemih. Znana je po zmožnosti sledenja in sprejemanja signalov satelitov v nizki zemeljski orbiti. Ima širokopasovno delovanje, kar je pomembno za sledenje satelitom, ki lahko oddajajo signale v različnih frekvenčnih pasovih.
To vrsto antene je razvil Nils Lindenblad iz Radio Corporation of America (RCA) okoli leta 1940. Eksponat pa je bil razvit v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pod vodstvom prof. Joška Budina v Laboratoriju za antene in razširjanje valov UL FE. Namenjen je bil eksperimentiranju v vojaške namene in ni bil nikoli uporabljen.