Radar za merjenje hitrosti deluje na principu Dopplerjevega pojava. Tehnična izvedba je sledeča: Visokofrekvenčni generator proizvaja signal, ki gre v element, imenovan cirkulator. Na cirkulator sta priključena tudi antena in detektor. Cirkulator poskrbi, da gre večina signala v anteno, majhen del pa v detektor. Iz antene se signal v obliki elektromagnetnega vala izseva v prostor v smeri vozila, se od njega odbije nazaj v anteno in gre preko cirkulatorja v detektor. Na detektorju se torej pojavita oddajani in odbiti signal. Frekvenca signala, odbitega od premikajočega objekta, se zaradi Dopplerjevega pojava spremni, razlika frekvenc pa je premosorazmerna hitrosti cilja. Detektorjeva lastnost je, da ob prisotnosti dveh signalov različnih frekvenc generira signal, katerega frekvenca je enaka razliki frekvenc obeh signalov. Iz te frekvence je treba le še določiti hitrost.

Razstavljena sta: mikrovalovni del radarja za merjenje hitrosti vozil in celoten radar.
Mikrovalovni del je bil izveden v mikrotrakasti tehniki s polprevodniškim elementi. Generator signala in detektor sta bila izvedena na keramiki, cirkulator pa na feritu. Za generator je služil Gunov element, detektor je bila Schottky-barrier dioda. Antena je bila antenska skupina 16 dipolov na laminatu Rexolit 2200. Deloval je na frekvenci 9,24 GHz.
Celotni radar poleg mikrovalovnega dela vsebuje še elektroniko za obdelavo signala in za generiranje potrebnih napetosti za delovanje iz napetosti avtomobilskega akumulatorja.

Razvit je bil v Laboratoriju za mikrovalovno tehnologijo Fakultete za elektrotehniko med letoma 1974 in 1976. Proizvajala ga je Iskra, Elektrozveze in je bil v uporabi 15 let, predvsem v Srbiji.
Idejna zasnova je bila delo prof. Lojzeta Trontlja. Jože Mlakar je kot najstarejši član laboratorija usklajeval delo in bil mentor vsem mladim sodelavcem. Jože Majcen je prispeval razvoj detektorja in večino elektronike. Peter Jermol je prispeval cirkulator. Dragocene nasvete glede antene je prispeval prof. Joško Budin. Malošumni ojačevalnik detektorjevega signala je prispeval pod vodstvom prof. Janeza Trontlja Drago Strle. Drago Kostevc je prispeval razvoj generatorja z Gunovim elementom in del elektronike.

Gradivo:
J. Budin, M. Gruden, P. Jermol, D. Kostevc, J. Majcen, J. Mlakar, L. Trontelj, Integrirani modul za mikrovalovni Dopplerjev radar, ETAN 20, Opatija 76, str. 649–656