Radar za merjenje hitrosti deluje na principu Dopplerjevega pojava. Tehnična izvedba je sledeča: Visokofrekvenčni generator proizvaja signal, ki gre v element, imenovan cirkulator. Na cirkulator sta priključena tudi antena in detektor. Cirkulator poskrbi, da gre večina signala v anteno, majhen del pa v detektor. Iz antene se signal v obliki elektromagnetnega vala izseva v prostor v smeri vozila, se od njega odbije nazaj v anteno in gre preko cirkulatorja v detektor. Na detektorju se torej pojavita oddajani in odbiti signal. Frekvenca signala, odbitega od premikajočega objekta, se zaradi Dopplerjevega pojava spremeni, razlika frekvenc pa je premosorazmerna hitrosti cilja. Detektorjeva lastnost je, da ob prisotnosti dveh signalov različnih frekvenc generira signal, katerega frekvenca je enaka razliki frekvenc obeh signalov. Iz te frekvence je treba le še določiti hitrost.

Razstavljen je le mikrovalovni del radarja za merjenje hitrosti vozil. Izveden je bil v valovodni tehniki. Deloval je na frekvenci 9,24 GHz. Generator signala je bila elektronka, refleksni klistron. Antena je bila v obliki lijaka. Detektor je bil polprevodniški, tunelska dioda. Rezultat meritve je bil podan na instrumentu z vrtljivo tuljavico. Pri prekoračitvi vnaprej nastavljene hitrosti je radar oddal zvočni signal. Dopplerjeva frekvenca za hitrost 60 km na uro je bila 1 kHz, zato so policisti imeli glasbene vilice 1 kHz za preverjanje točnosti delovanja. Radar je uporabljala prometna policija v Jugoslaviji.

Radar za merjenje hitrosti s klistronom je bil razvit na UL FE okoli leta 1968. Pobudnik razvoja je bil prof. Lojze Trontelj, ki je k nastanku radarja tudi največ prispeval. Načrtal je mikrovalovni cirkulator. Prof. Igor Medič je zasnoval pretvornik frekvence Dopplerjevega signala v analogno napetost za instrument z vrtljivo tuljavico. Janez Trontelj je načrtal in izdelal regulirani napajalnik klistrona, vse z elektronkami zaradi visoke napajalne napetosti. Prof. Joško Budin je prispeval načrt za lijakasto anteno (horn).

Gradivo:
Joško Budin, Mirjan Gruden, Savo Leonardis, Igor Medič, Janez Trontelj in Lojze Trontelj, Merilnik hitrosti vozil na podlagi Dopplerjevega pojava, Elektrotehniški vestnik, 1969, str. 257–260