Sistem SVPR415 je računalniško podprt trenažer – simulator za vodenje protioklepne rakete Maljutka 9M14M. Omogoča simulacijo leta rakete, simulacijo zvočnih efektov, atmosferskih vplivov in gibanja cilja v pogojih šolske ter realistične scene. Strojno opremo sestavljajo osebni računalnik z monitorjem in zvočniki, vgrajen vmesnik PR-25/SVPR415, priključni kabli z napajalnim modulom, borbeni pult za vodenje 9S4125(M), ZOOM tipka za termovizijo, programsko opremo pa program za vizualizacijo okolja, simulacijo leta rakete in baza podatkov. Vmesnik PR-25/SVPR415 je vmesni člen med komandnim pultom in simulatorjem rakete na osebnem računalniku. Skrbi za napajanje pulta, generacijo signala informacije rakete in zajemanje ter meritve krmilnih signalov pulta. Zasnovan je kot samostojna vgradna enota, za kar je uporabljeno standardno ohišje za prenosne trde diske. Na čelni plošči sta priključka za napajanje komandnega pulta, raketni kabel in dva svetlobna indikatorja, ki prikazujeta stanje vmesnika. Na zadnji strani je standardni HDD napajalni priključek, preko katerega se napaja vmesnik in komandni pult. Poleg je še 40-polni IDE priključek, kamor je priključen kabel za RS-232 vodilo, prek katerega vmesnik komunicira z računalnikom, na katerem teče simulacija.

Projekt razvoja trenažerja SVPR415 je bil naročen 1. 11. 1999 s strani Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (MORS). Projekt je vodil Marko Topič s Fakultete za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani (FE UL) s sodelavci: Marko Jankovec pri razvoju elektronike in Sašo Blažič ter Drago Matko pri razvoju simulacijskega modela leta rakete. S Fakultete za računalništvo in informatiko, Univerze v Ljubljani (FRI UL) pa sta sodelovala pri razvoju vizualizacije in programa na osebnem računalniku Gregor Grlj in Saša Divjak. Ves čas so tesno sodelovali inženirji s Tehničnega zavoda MORS, logistični oddelek G-4: Ivan Ranfl, Vili Gerkeš, Marjan Lipovšek in Andrej Dolenc ter s strani končnih uporabnikov Boris Klemenčič iz 76. protioklepne čete Slovenske vojske s sedežem v vojašnici Murska Sobota.

Projekt je bil razdeljen na dva dela, in sicer:

• PR-23: razvoj testirne naprave za tehnične preglede pulta za vodenje 9S415M,

• PR-25: razvoj trenažerja za usposabljanja operaterjev v streljanju z raketami 9M14M.

Projekt razvoja trenažerja se je izvajal v več fazah:

• 01. 01. 2000, Možnostna študija

• 31. 03. 2000, Funkcionalni prototip

• 15. 11. 2000, Dokončni prototip

• 25. 01. 2001, Predstavitev rezultatov projekta na generalštabu slovenske vojske in naročilo proizvodnje 7 simulatorjev sobne izvedbe, 3 simulatorjev mobilne izvedbe in 2 testirnih naprav. Podpisan je bil tudi sporazum o dolgoročnem tehničnem sodelovanju med FE, FRI in MORS.

• Izdelava naročenih naprav (VR-Elektronika d.o.o.)

• 4. in 5. 2. 2002, Predaja sistema in zaključno usposabljanje inštruktorjev v vojašnici Murska Sobota