Na panoju so prikazana integrirana vezja, ki pomenijo pomembne mejnike v načrtovanju in izdelovanju integriranih vezij v Laboratoriju za mikroelektroniko Fakultete za elektrotehniko (LMFE) v Ljubljani.

Prvo je VLSI integrirano vezje v tehnologiji PMOS s kovinsko elektrodo z minimalnimi dimenzijami 7 μm. Vezje ima funkcijo univerzalnega programatorja. Vsebuje 2348 tranzistorjev na čipu dimenzije 2,2 mm × 2,8 mm. Vezje je bilo načrtano in izdelano v Laboratoriju za mikroelektroniko Fakultete za elektrotehniko (LMFE) v Ljubljani leta 1976 kot prvo domače VLSI vezje v državi. To je bil tedaj izjemen dosežek, saj ni bilo v širši regiji tedaj nobenega univerzitetnega laboratorija, ki bi bil kos takemu izzivu. Detajl slike prikazuje testne tranzistorje. Spodaj na polici levo je razstavljena rezina z izdelanimi integriranimi vezji PMOS univerzalnih programatorjev.

Drugo vezje predstavlja prvi mikroračunalnik na enem čipu. Predhodni mikroračunalniki so bili sestavljeni iz več čipov. To so bili mikroprocesor, bralni pomnilnik (ROM), bralno pisalni pomnilnik (RAM), vhodno izhodne enote (PIA in ACIA), generator ure ipd. Tak mikroračunalnik je bil drag in neučinkovit. Zato so ustanovili razvojno skupino ‘Joint Design Team‘ (JDT) z raziskovalci iz LMFE in iz AMI (American Microsystems), v Silicijevi dolini. Vodil jo je prof. dr. Janez Trontelj iz LMFE. Razvoj čipa je pretežno potekal z raziskovalci iz LMFE, kjer je bil vodja projekta dr. Dušan Raič, stroške izdelave je pokrila firma AMI. Lastništvo čipa je bilo deljeno med AMI in Iskro Mikroelektroniko. AMI ga je tržil in proizvajal pod imenom S2000, Iskra Mikroelektronika pa pod imenom EMZ 1001. Spodaj na polici na sredini je razstavljena rezina z izdelanimi integriranimi vezji prvih mikroračunalnikov na enem čipu in dva čipa v ohišju.

Tretja slika predstavlja prvi čip za pametne kartice, načrtan v LMFE za firmo SIELOX v Kaliforniji. Čip naj bi imel vse funkcije potrebne za delovanje kartice, poleg tega pa še funkcije ključa za odpiranje hotelske sobe za večkratno uporabo. Tedaj ni bila na voljo nobena tehnologija CMOS, ki bi podpirala izdelavo bralnega pomnilnika za enkratni vpis, zato so izumili pomnilnik za standardno in poceni tehnologijo. Kot ključ je imela zmogljivost za več 1000-kratno ponovno uporabo za različne goste. Zato je ta kartica postala velik uspeh in se je proizvajala v deset milijonskih serijah.

Četrta slika prikazuje čip levM, ki je kompleksen senzorski mikrosistem, zasnovan in izdelan do nivoja preverjene podatkovne baze v LMFE z integriranim Hallovim senzorjem s šestimi priključki, po izumu LMFE, za firmo v Nemčiji. V testnem laboratoriju LMFE so pod vodstvom dr. Janeza Trontlja ml. razvili testni program in pridobili ATEST kvalitete. Število skoraj 12 milijonov dobrih čipov, dobavljenih za ta proizvod, je rekordno za LMFE. Spodaj na polici desno je razstavljena silicijeva rezina premera 200 mm z izdelanimi integriranimi vezji s kompleksnim mikrosistemom in Hallovim senzorjem.

Prvo VLSI integrirano vezje v tehnologiji PMOS s kovinsko elektrodo z minimalnimi dimenzijami 7 μm je bilo načrtano in izdelano v Laboratoriju za mikroelektroniko Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani leta 1976. Prvi mikroračunalnik na enem čipu, ki ga je AMI tržil in proizvajal pod imenom S2000, Iskra Mikroelektronika pa pod imenom EMZ 1001, so pričeli izdelovati leta 1977. Prvi čip za pametne kartice, načrtan v LMFE za firmo SIELOX v Kaliforniji, je bil prvič izdelan leta 1982. Čip levM, ki je kompleksen senzorski mikrosistem, so pričeli izdelovati leta 2009.