1918–1970
radijski sprejemnik – maketa
unikat
Slovenija
Sovdat Emil
leseno ohišje, pleksi čelna plošča
1
15 kg
Eksponat je maketa superheterodinskega radijskega sprejemnika, v katerem se kot ojačevalni elementi uporabljajo vakuumske elektronke. Sprejemnik sestavljajo vhodna stopnja, mešalni oscilator, medfrekvenčna ojačevalnika, detektor in vhodni nizkofrekvenčni ojačevalnik, končna stopnja nizkofrekvenčnega ojačevalnika in usmernik.
Superheterodinski radijski sprejemnik je med prvo svetovno vojno leta 1918 izumil Edwin Armstrong. Ob izumu je zahteval 6–9 vakuumskih elektronk, ki so presegle proračun večine uporabnikov, zato se je sprva uporabljal predvsem v komercialnih in vojaških komunikacijskih postajah. Kljub visoki ceni je do tridesetih let prejšnjega stoletja zamenjal vse druge vrste sprejemnikov. Do štiridesetih let prejšnjega stoletja se je izdelava superheterodinskega AM sprejemnika precej pocenila, ker so proizvajalci prešli na uporabo samo petih vakuumskih elektronk. Te so se uporabljale za mešalni oscilator, medfrekvenčna ojačevalnika, detektor in vhodni nizkofrekvenčni ojačevalnik, končno stopnjo nizkofrekvenčnega ojačevalnika in usmernik. Ta zasnova je bila uporabljena za skoraj vse komercialne radijske sprejemnike dokler tranzistorji v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja niso zamenjali vakuumskih cevi.