Elektronika

Muzejski predmet

RADIJSKI SPREJEMNIK Z ELEKTRONKAMI

Čas uporabe:

1918–1970

Splošno ime:

radijski sprejemnik – maketa

Tehnika izdelave:

unikat

Izvor, poreklo:

Slovenija

Avtor(ji):

Sovdat Emil

Delavnica / proizvajalec:
ESO – Industrijska elektronika Sovdat Emil s. p., Ljubljana
Snov:

leseno ohišje, pleksi čelna plošča

Mere predmeta:
66,3 cm × 24,0 cm × 45,6 cm
Število enot:

1

Teža:

15 kg

Opis gradiva:

Eksponat je maketa superheterodinskega radijskega sprejemnika, v katerem se kot ojačevalni elementi uporabljajo vakuumske elektronke. Sprejemnik sestavljajo vhodna stopnja, mešalni oscilator, medfrekvenčna ojačevalnika, detektor in vhodni nizkofrekvenčni ojačevalnik, končna stopnja nizkofrekvenčnega ojačevalnika in usmernik.

Zgodovina gradiva:

Superheterodinski radijski sprejemnik je med prvo svetovno vojno leta 1918 izumil Edwin Armstrong. Ob izumu je zahteval 6–9 vakuumskih elektronk, ki so presegle proračun večine uporabnikov, zato se je sprva uporabljal predvsem v komercialnih in vojaških komunikacijskih postajah. Kljub visoki ceni je do tridesetih let prejšnjega stoletja zamenjal vse druge vrste sprejemnikov. Do štiridesetih let prejšnjega stoletja se je izdelava superheterodinskega AM sprejemnika precej pocenila, ker so proizvajalci prešli na uporabo samo petih vakuumskih elektronk. Te so se uporabljale za mešalni oscilator, medfrekvenčna ojačevalnika, detektor in vhodni nizkofrekvenčni ojačevalnik, končno stopnjo nizkofrekvenčnega ojačevalnika in usmernik. Ta zasnova je bila uporabljena za skoraj vse komercialne radijske sprejemnike dokler tranzistorji v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja niso zamenjali vakuumskih cevi.

Raziskujte naprej