1982 do danes
modul SC
industrijska
Jugoslavija, Slovenija
Franc Smole
Iskra – Tovarna polprevodnikov, Trbovlje
kovinsko ohišje (aluminij), steklo, silicij, baker
1
2,8 kg
Glavni del solarnega modula so monokristalne silicijeve sončne celice. Modul vsebuje 37 zaporedno povezanih silicijevih sončnih celic. Izhodna napetost modula je okrog 20 V in je primerna za polnjenje akumulatorjev ter s tem za napajanje manjših svetlobnih in drugih naprav na kopnem in na morju. Spodnji del modula je aluminijeva plošča, zgornji kaljeno steklo, okvir modula, ki povezuje spodnji in zgornji del ter omogoča primerno razdaljo v notranjosti za namestitev sončnih celic, je iz ustrezno oblikovanega aluminijevega profila.
Tehnološki proces izdelave sončnih celic je bil leta 1981 razvit na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Module za namestitev 37-tih celic so razvili v Iskri SEM na Tržaški cesti v Ljubljani. Izhodiščni material za sončne celice so bile silicijeve monokristalne rezine iz Iskrine redne proizvodnje v Tovarni polprevodnikov Trbovlje. Razvoj sončnih celic je temeljil na zahtevi po cenenem tehnološkem procesu, ki je vključeval kemijsko poliranje rezin, hkratno difuzijo za tvorbo pn-spoja na sprednji strani in vgrajenega električnega polja na zadnji strani (celica BSF), nanašanje protiodbojnega sloja in breztokovno metalizacijo. Sončne celice so dosegale napetost odprtih sponk 600 mV, kratkostični tok 550 mA in polnilni faktor 0,7, kar je predstavljalo približno 12-odstotni izkoristek pretvorbe. V Iskrini tovarni v Trbovljah je bilo proizvedenih več serij sončnih celic. Proizvedenih je bilo nekaj deset modulov, ki jih je Iskra Avtomatika nameščala predvsem na svetilnikih na morju.