1939–1970
vakuumska elektronka
industrijska
Nemčija
kovina
1
Pentoda ima poleg katode in anode še tri mrežice. Prvi dve (kontrolna in zaslonska) služita enakemu namenu kot pri tetrodi, tretja (dušilna) mrežica, ki mora biti na negativnem potencialu glede na anodo, pa preprečuje elektronom, ki se odbijejo od anode, vpliv na drugo mrežico in tako služi za preprečevanje nestabilnosti in parazitskih nihanj. Pentoda ima veliko ojačenje in deluje lahko na visokih frekvencah.
Za vakuumske elektronke se je poleg steklenega uporabljalo tudi kovinsko ohišje. Pentoda EF 11 je robustna izvedba, ki prenese mehanske obremenitve. Najpogosteje se je uporabljala za RF ali IF ojačevalnike v superheterodinskih radijskih sprejemnikih. Termična katoda je posredno ogrevana z napetostjo 6,3 V pri toku 0,2 A. Ojačevalni faktor elektronke je približno 19, strmina karakteristike 2,2 mA/V in največja anodna moč 2 W.