1968–1969
funkcionalni električni stimulator
prototip (2)
Jugoslavija, Slovenija
Stanislav Reberšek
plastično ohišje
1
0,57 kg
Peronealni stimulator z nastavljivim časom stimulacije je bil razvit za hojo hemiparetičnih bolnikov, ki so toliko napredovali v hoji, da so bili sposobni spreminjati hitrost hoje. Prvotni peronealni stimulatorji so sicer imeli nastavljiv čas stimulacije, vendar se ta, ko je bil enkrat nastavljen, ni prilagajal različnim hitrostim hoje bolnika. Bistvena novost stimulatorja je bila v tem, da si je zapomnil čas predhodnega koraka in temu prilagodil čas stimulacije tekočega koraka.
Tehnični in proizvodni podatki:
enokanalni stimulator z napetostno izhodno stopnjo in nastavljivo amplitudo od 0 do 80 V
proženje s petnim stikalom
nastavljiva frekvenca stimulacije od 15 do 150 Hz
nastavljiva širina pravokotnih stimulacijskih impulzov od 0,015 do 1,5 ms
hitrostno odvisna dolžina trajanja stimulacijskega vlaka od 0,3 do 2 s
nastavljivo razmerje med časom stimulacije in trajanjem faze zamaha v mejah od 0,5 do 0,9
napajanje z NiCd akumulatorji 8 × 1,2 V/150 mAh
površinske elektrode prekrite z gazo, navlažene z vodo in pritrjene z elastično nogavico
Stimulator je leta 1968 razvil Stanislav Reberšek, tedaj še študent Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, in zanj prejel študentsko Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Izdelana sta bila dva prototipa, od katerih je bil drugi preizkušen na manjši skupini hemiplegičnih bolnikov. Zamisel samonastavljivega časa stimulacije med hojo je bila vgrajena v številne kasnejše stimulatorje.