1955–1965
ojačevalnik
unikat
Jugoslavija, Slovenija
France Bremšak
kovinsko ohišje
48 cm × 17,5 cm × 18 cm
1
3,5 kg
Za študije na področju nuklearne tehnike je bilo pogosto treba ojačevati tudi impulzne signale, ki seveda vsebujejo široko frekvenčno področje. Na čelni plošči impulznega ojačevalnika je preklopnik med vhodom in kalibratorjem, trije gumbi za grobo in fino nastavitev prednapetosti, gumb za nastavljanje časovne konstante in priključka za vhodni in izhodni signal.
V 50. in 60. letih prejšnjega stoletja so se na Institutu “Jožef Stefan” po zaslugi Franceta Bremšaka postavili temelji za razvoj elektronike in kasnejših informacijskih tehnologij. V laboratoriju za elektroniko so intenzivno razvijali merilne instrumente za jedrsko fiziko, saj je bila to osrednja usmeritev inštituta. Kasneje so razvijali instrumente tudi za druge laboratorije in zunanje naročnike. Tako so sredi 50. let izdelali vrsto dekadnih števcev, ki so bili namenjeni za meritve radioaktivnih substanc na področju biologije, kemije in medicine. V letu 1955 pa so razvili večje število instrumentov, ki so skupaj tvorili enoto za scintilacijsko amplitudno spektrografijo. To leto je bilo prelomno tudi zaradi začetka uporabe tranzistorske tehnike na inštitutu. V Laboratoriju za elektroniko so sredi 50. let razvijali večkanalni impulzni analizator. Skupaj je bilo razvitih več deset različnih instrumentov, izdelanih pa med 100 in 200 kosov. Instrumenti in znanje pridobljeno pri gradnji instrumentov je bilo bistveno pri kasnejši gradnji analognega računalnika (1957–59) in gradnji jedrskega reaktorja TRIGA, ki se je začelo l. 1964.
Razen eksponatov v vitrini smo našli tudi fotografije številnih drugih instrumentov: Binarni števec, Dekadni števec, Dekadni števec '10 000', Dekatronski števec '550', Števec ’10 000', Binarni števec '64', Enokanalni diferencialni analizator, Ionizacijski merilec, Sunkovni kalibrator, Visokonapetostni stabilizirani usmernik 'B'.